Prvi del teksta preberite tukaj Verjamem, da sem se prvič sprijaznila s svojim notranjim svetom, oziroma sebstvom, v trenutku moje ranjenosti ali lepše rečeno takrat, ko sem trpela. Nastopil je čustveni kaos, morda je bil to klic, če prav ga takrat nisem razumela. V tistem času je bilo zame to bolj kot ovira na moji
Individuacija je osrednji pojem Jungove razvojne psihologije, ki v grobem pomeni pot k sebi; presežni cilj te poti oziroma razvoja pa je Sebstvo. Sebstvo je namreč centralni arhetip, ki ima pri Jungu med vsemi arhetipi prav posebno mesto, o čemer piše tudi Uršič: »Sebstvo je cilj procesa »individuacije«, »svete/zdravilne poti«, ki pomeni združitev nasprotij (coniunctio
ZAKAJ SANJE? »Človek je z znanostjo izgubil svojo ‘čustveno nezavedno identiteto’, s tem pa postopoma simbolne pomene. Iz kamnov, rastlin in živali ni več slišati glasov in tudi človek jih nič več ne nagovarja, ker bi verjel, da ga lahko slišijo. Stik človeka z naravo je pretrgan, s čimer se je izgubila silna čustvena energija,
Poglabljanje v pojem duša že v samem začetku prične vzbujati shizofrene in utesnjene občutke. Postavite si to vprašanje ali ga postavite komu drugemu. Dobili boste vse, le jasnega odgovora ne. Če sodim po sebi, bi to stanje povezala s prispodobo polnega kozarca, v katerega želimo natočiti še več, a vendar se prilivanje le preliva, neprekinjeno,