MIT O ELEKTRI  IN ORESTEJU

DRUŽINSKA DINAMIKA

MIT O ELEKTRI  IN ORESTEJU

UVODNA SKUPINA –  METODA IPAL

Družina ima očitno močno nezavedno dinamiko. Mitologija nam tu ponuja neko vrsto ponazoritve, to je grški mit o Elektri in  Oresteju. Mi nimamo vpogleda, kako nezavedno deluje, kaj se v njem dogaja. Toda po navadi imamo določene znake, po katerih to lahko beremo: preko projekcij, preko poglobljene analize, preko analize sanj. Kolektiv je to naredil s pomočjo mitologije. Grška kultura, in tudi druge, je bila močna z miti. Miti so nekaj, kar spontano zraste iz kolektiva kot neka splošna resnica. Zato je študij mitologije tako pomemben, ker je živi odsev nezavednih procesov.

Mit se nikoli ni zgodil, a se vedno dogaja. Mit je zelo slikovit in govori o umorih, ki se dogajajo v teh družinah, o vseh spletkah, o temnem dogajanju, o zavisti, in napuhu. Vse to je nekaj, kar se dogaja v družinah. Na zavestnem planu smo vsi prijazni, zraven pa si mislimo, kako bi koga prizadeli. Nezavedna psiha je polna mitoloških podob, ki niso civilizirane, ki so polne nekih strasti, spletk in umorov. Nezavedno ima zelo arhaičen jezik, nekaj kar kompenzira naš zavestni odnos. Ta mit ponazarja to stanje v družini, ki je velikokrat incestno, morilsko. Iz mita se lahko naučimo, da je družinska dinamika produkt dogajanja iz preteklosti. Nekje se zgodi neko prekletstvo, nekaj je šlo narobe, nekdo je nekomu nekaj naredil. Umor pomeni, da je bilo res nekaj strašnega, čeprav mogoče to ni bil umor, ampak samo zaušnica ali pa posilstvo, tudi konkretno. Nekaj, kar se je zgodilo v družini v preteklosti, se stalno ponavlja po tej veji navzdol. To je bistvo vsake družinske dinamike.

Vse se začne S Tantalom, ki ga je prevzel hubrid-napuh, da je postal ošaben in je svojega lastnega sina Pelopsa skuhal, sinomor (to je prvo prekletstvo),

Rea posreduje, da Pelopsa oživijo, le ramo je imel umetno. Pelops vlada pravično in z ženo Hipodamejo imata tri sinove. Zelo rad je imel Krizipa, ki pa ga druga brata ubijeta–bratomor (drugo prekletstvo).

Brata, ki sata ubila Krizipa sta se borila za mikenski prestol, Eropa-Atrejeva žena, ga prevara s Tiestom. Atrej zmaga v boju za prestol in ubije in skuha Tiestove otroke in jih naskrivaj ponudi Tiestu za večerjo (tretje prekletstvo).

Apolon naloži maščevanje in Tiest posili svojo hčer in rodil se Ajgist. Atrej zavlada Mikenam, kasneje njegov sin Menelaj, Agamemnon pa je kralj Argosa.

Vse se zgodi zaradi »napuha«.

Zgodba se začne v seriji incestnih zločinov (Orestej).

Agamemnon in Klitemnestra sta zelo plodna in imata precej otrok. Eden izmed njih je Orestej, edini sin, potem sta še dve sestri, Ifigenija in Elektra. Ifigenija je bila mlajša in lepša in ljubljenka družine in Elektra je bila bolj naklonjena bratu.

Ko je Agamemnon postal kralj v Mikenah, ga je prvi vojni pohod pripeljal do daljnega sorodnika Tantala in njegove žene, ki je bila Klitaimnestra. Njega in njunega prvorojenega sina je ubil, Klitaimnestro pa na silo vzel za ženo. Agamemnov brat Menelaj se je poročil z Klitaimnestrino sestro, ki je s trojanskim princem Parisom pobegnila v Trojo. To je bil povod, da se je Agamemnon postavil na čelo grške vojske ter jo povedel v vojno.

»Elektra je bila še deklica, ko je njen oče Agamemnon povedel grško vojsko nad Trojo. V tem času se je med Elektrino materjo Klitaimnestro in Aigistom spletlo ljubezensko razmerje. Ker je Klitaimnestra vedela, da bodo njeni trije otroci temu nasprotovali, je sklenila, da pošlje Elektro in Oresta živet k svojim daljnim sorodnikom, vsakega na svoj konec dežele. Hrizotemido pa, ker je bila edina mirnega in prilagodljivega značaja, je zadržala pri sebi v kraljevi palači. Ko se je Agamemnon po desetih letih zmagoslavno vrnil domov, sta ga Klitaimnestra in Agamemnon umorila. Elektra je tako odraščala na deželi, pri tujih ljudeh. Starejša ko je postajala, vse bolj je v njej tlela jeza na svojo mater. Ko je izvedela za novico o očetovi smrti, sta njena žalost in jeza vneli v njej silovito slo po maščevanju. Čakala je svojega brata Oresta, da skupaj maščujeta zločin nad očetom. Nekega dne se je brat res pojavil pred vrati in prinesel s seboj sveti ukaz Boga Apolona: ubiti morata svojo mater.«

Oresteju se v sanjah prikaže Apolon in mu reče: ‘dovolj je bilo v tej družini umorov, hočemo, da nekaj narediš. Maščevati moraš očeta in umoriti mater, ker je ubila očeta.’ Še enkrat mu povzročijo muke. Pojavi se mu Apolon v sanjah, mu da navodilo in mu ukaže, da mora izvesti matricid. Orestej v strahotnih mukah se bori sam s sabo. Če ne bo nič naredil, mu Apolon obljublja smrt, po drugi strani pa noče matere ubiti. Toda mora. Odpravi se nazaj v Argos. Pojavi se okrog palače, kjer sta živela Klitemnestra, morilka, in njen ljubimec Aigist, sin tastovega brata. Naveže stike s sestro Elektro in skupaj  naklepata umor matere in njenega ljubimca. V končni fazi ubijeta najprej Aigista in potem Klitemnestro. Preden se to zgodi, je Klitemnestra sanjala, da je rodila kačo, jo dala v plenice, potem pa, ko jo je dojila, ji je ta kača izsesla ne samo mleko, ampak tudi vso kri iz dojke. Ko so prišle sužnje to povedat Oresteju, ki se je skrival okrog palače, je v tem prepoznal sam sebe, da je on ta kača, ki mora mamo ubiti. To je čudovit jezik nezavednega. Kača je tudi v psihoanalizi simbol vsega nezavednega. S kačo se vse začne, ker se kača v sanjah pojavi, ko gre za intenzivna srečanja s samim sabo.

Nadaljevanje sledi…