TRANSFORMATIVNA MOČ OGNJA

Ogenj je eden izmed štirih elementov, ki jih poznamo tako v alkimiji kot tudi v psihološki astrologiji. Ogenj je tudi proces, kajti vsakega izmed štirih elementov oz. vsako izmed alkimijskih faz bi lahko opisali kot stanje duha in duše oz. proces. Vedno so ga opisovali kot nekaj, kar stoji za vsem. Pogosto se je pojavljal kot vrhovno božanstvo, kot nekaj, kar je v domeni bogov, se pojavi samo od sebe in je najdlje od zemeljske realnosti. Ta element je namreč v osnovi globoko nezavedna energija, saj ga ne moremo ocenjevati.

Calcinatio ali sežig je proces znotraj alkimije, ki ga povezujemo s simbolnim pomenom ognja, alkimijsko delo pa se najpogosteje začne ravno z njim. Proces se sproži, ko začne alkimist močno segrevati primo materio, kar je na materialni ravni za alkimiste najpogosteje še neprečiščeno srebro in zlato… Namen opusa je bil ustvariti transcendentno, čudežno substanco, ki jo simbolizira filozofov kamen  ali eliksir življenja. Pri tem so bile zelo pomembne njegove – alkimistove – duševno-duhovne lastnosti, kar je pomenilo, da se je moral od svojega ega obrniti k sebstvu.

PROCES SEŽIGA SE DOGAJA TAM, KJER NI DOVOLJ ZAVESTI

Proces calcinatio se zatorej dogaja tam, kjer ni dovolj zavesti, kjer je naša senca povezana z močnimi občutki lakote, instinktivnih poželenj in strasti. Ogenj, potreben za proces, izhaja iz frustracij zaradi neizpolnjenih želja. Da bi se proces sežiga lahko začel, moramo najprej najti primerno substanco zanj – tj. prepoznati svoje nezavedne, nepriznane želje, zahteve in pričakovanja… Calcinatio je za veliko ljudi izkušnja, ki jih povede na pot notranjega razvoja. Iz njega izhajajoča poželenje in frustracija predstavljata bistvo te faze opusa, ki jo ponazarjata stari kralj ali divja žival. Proces traja, dokler se emocije ne izčrpajo in sta stari kralj ali divja žival sežgana do čiste esence.

VOLK, LEV IN KRALJ KOT SIMBOLI RAZVOJNIH STOPENJ EGA

Volk predstavlja požrešnost, popadljivost, primitivnost; nekaj bazičnega, instinktivnega v nas, kar potrebuje zavest, da bi se lahko preobrazilo. Je ego, prepuščen svojim instinktom. Fazo volka doživljamo takrat, ko občutimo jezo ali bes, ker ne dobimo nečesa, kar hočemo, ali za kar mislimo, da bi morali dobiti, prav tako pa tudi v trenutkih, ko mislimo, da se nam dela krivica, ali takrat, ko sami odtegujemo svojo energijo drugim in jim ničesar ne damo, ker smo besni. Volk je torej najnižja oblika naše živalskosti, egoizem in začetna oblika narcisizma…

Lev predstavlja pomemben test našega ega. Če nas boli, ko nas kdo spregleda, pomeni, da imamo na tem področju premalo zavedanja, kar daje slutiti, da je potrebno še delati na sebi. Leva moramo potem pazljivo »kuhati« in če dovolj dolgo vztrajamo – če vzdržimo občutek užaljenosti, besa in razočaranja – se iz ognja prikaže novi kralj.

Kralj predstavlja modrost, vladanje, odgovornost in oblast. Je vsakdanji človek, ki ima obenem tudi duhovne kvalitete, ter povezovalec med človekom oz. instinkti in bogovi oz. višjimi duhovnimi kvalitetami. Kralj se torej zaveda svojih instinktov, zato ve, kaj je ponos in kdaj ga je treba dati na stran. Zaveda se, da je bolj pomembno to, kar se dogaja z drugimi, kot to, kar se dogaja z njim… Če smo namreč sposobni dovolj dolgo vzdržati v frustraciji, se naš odnos do tistega, kar si želimo, spremeni. Če jeze, ker je nekdo užalil naš ponos, ne potisnemo v podzavest, oz. se tistemu, kar si želimo, lahko tudi odpovemo, se popadljivost in primitivnost volka počasi spreminjata v plemenitost kralja.

Avtorica članka: Šeherezada Kranjc, dipl. psih. astrol.,  pripravil: Domen Rajh

Celoten članek si lahko preberete v decembrski številki revije Anima. Svoj lasten izvod revije si lahko naročite v spletni knjigarni založbe Hermes IPAL.