Tag: psihoanaliza

KAKO NAJTI RESNIČNO LJUBEZEN?

Najprej moramo vzljubiti tisto, kar vidimo v ogledalu – sebe! To pa nikakor ni tako lahko, kakor bi si človek prvi hip predstavljal… V ogledalo se največkrat pogledamo z namenom, da bi preverili svoj zunanji izgled: frizuro, kožo na obrazu ali pa kako nam pristoji obleka. Želimo kar najbolje izgledati, da bi bili všeč drugim Read More

Ko ugotoviš, da je vse eno, ti ni več vseeno

… Ko izveš, da kozmične energije s svojimi resonančnimi magnetnimi učinki vplivajo na živčni sistem posameznika … ugotoviš, da si na planetu sredi vesolja in počasi dojameš dimenzije svojega življenja in svojih zemeljskih problemov … … ko gledaš fotografije Sebastiaoa Salgada o vojnah in beguncih sodobnega časa, se ne čudiš, da je po soočenju s Read More

MOJA POT INDIVIDUACIJE

Individuacija je osrednji pojem Jungove razvojne psihologije, ki v grobem pomeni pot k sebi; presežni cilj te poti oziroma razvoja pa je Sebstvo. Sebstvo je namreč centralni arhetip, ki ima pri Jungu med vsemi arhetipi prav posebno mesto, o čemer piše tudi Uršič: »Sebstvo je cilj procesa »individuacije«, »svete/zdravilne poti«, ki pomeni združitev nasprotij (coniunctio Read More

MIT O ELEKTRI IN ORESTEJU- NADALJEVANJE

Nadaljevanje teksta… V mitu o Elektrini družini je Orestej z Elektrino pomočjo ali vsaj podporo res umoril svojo mater. Grška družba je v tistem času izrazito patriarhalna. Orestej, ki je z Elektrino moralno podporo ubil njuno mater, oproščen krivde. Bog Apolon na sodišču zagovarja Oresteja. Takole odgovarja zboru Erinij, ki zahtevajo zadoščenje za prelito materino Read More

AFRODITA ALKIMIJSKA BOGINJA

O rojstvu Afrodite poznamo več zgodb. Homer govori o njenem rojstvu kot posledici prešuštnega razmerja med Zevsom in Diono, po eni od različic naj bi tudi nastala iz spoja Zraka in Zemlje. Najbolj znan pa je mit, ki govori o tem, da se je Afrodita rodila iz krvave pene Uranovih genitalij potem, ko ga je Read More

revija Anima

Individuacija duše v jungovski analitični psihologiji

Z vidika jungovske analitične psihologije je naša duša stara več tisočletij. Jung je dušo največkrat poimenoval s besedo »psiha« (angl. psyche), ko gre za celoto vseh psihičnih procesov, vendar je občasno uporabil tudi besedo duša (angl. soul), kadar je želel poudariti globinsko gibanje. V tem članku se bomo v večini usmerili na dušo v pomenu Read More

RANLJIVE BOGINJE

Grki so poznali tudi ranljive boginje: Hera (Junona) – boginja zakonske zveze, Demetra (Cerera) – boginja žita, katere primarna mitološka vloga je biti mati Perzefone, in Perzefona (Prozerpina) – dekliška boginja in kraljica podzemlja. Te tri boginje poosebljajo arhetipe, ki predstavljajo tradicionalne ženske vloge – ženo, mater in hčer. Arhetipi so povezani z odnosi, da Read More

SANJE KOT MOST MED ZAVESTNIM IN NEZAVEDNIM SVETOM

ZAKAJ SANJE? »Človek je z znanostjo izgubil svojo ‘čustveno nezavedno identiteto’, s tem pa postopoma simbolne pomene. Iz kamnov, rastlin in živali ni več slišati glasov in tudi človek jih nič več ne nagovarja, ker bi verjel, da ga lahko slišijo. Stik človeka z naravo je pretrgan, s čimer se je izgubila silna čustvena energija, Read More

KAJ NAM SENCA SKUŠA POVEDATI

Psihoanalitični koncept sence je razvil Carl Gustav Jung. Njegove teorije temeljijo na obstoju kolektivnega nezavednega – to je lastnosti, ki so nam vsem skupne, npr. gon po preživetju. Prepričan je bil, da je senca le lastnost iz tega nabora. Senco je razumel kot živalski, gonski del naše psihe, katerega nezavedno skušamo prikriti pred drugimi in Read More

Aktivna imaginacija v uvodni skupini

Vsaka svetloba ima svojo senco. Vsaka senca ima svoj odsev v svetlobi. Sta neločljivi in ne moreta obstajati deljeno. Igra svetlobe in sence je človeško bitje, ki strmi k najboljšemu. To je pot rasti, radosti, veselja in ljubezni ter vseh senc na tej poti, s katerimi se nenehno srečujemo. In bojujemo. Avtorica: Nataša Menart, pripravila: Read More

1 2