Individuacija duše v jungovski analitični psihologiji

Z vidika jungovske analitične psihologije je naša duša stara več tisočletij. Jung je dušo največkrat poimenoval s besedo »psiha« (angl. psyche), ko gre za celoto vseh psihičnih procesov, vendar je občasno uporabil tudi besedo duša (angl. soul), kadar je želel poudariti globinsko gibanje. V tem članku se bomo v večini usmerili na dušo v pomenu psihe kot celote. Predstavili bomo njene sestavne dele, njihove funkcionalnosti ter poslanstvo in namen duše v našem življenju, v smislu njene individuacije.

JUNGOVSKA ZGRADBA DUŠE

Da bomo lažje razumeli dogajanje, ki poteka znotraj nas samih, si moramo najprej ogledati sestavo naše duše. Duša je skupek vseh zavednih in nezavednih procesov, ki se dogajajo v človeku. Center in celota zavestnega dela naše duše je ego. Nezavedni del duše pa je razdeljen na individualno podzavest, ki je pri vsakomur svojstvena in vsebinsko predstavlja vse tisto, kar si je pod nezavedno predstavljal Freud, ter na kolektivno podzavest, ki nam je skupna…

SEBSTVO KOT VSEOBSEGAJOČI DEL DUŠE

Če se osredotočimo na zgradbo duše, je bistveno, da si jo predstavljamo kot nekaj fluidnega in dialektičnega, kar nikoli ne miruje in ves čas prehaja iz enega v drugo stanje zavesti. Če si pomagamo z zgornjo sliko, potem vidimo, da je duša sestavljena iz več delov, ki so prav tako v večini žive in gibljive celote. Osrednji in hkrati vseobsegajoči del naše duše je sebstvo, ki je v globalnem smislu naša celota in naše bistvo, zajema pa zavedni in nezavedni del duše…

EGO KOT CELOTA PSIHIČNIH PROCESOV V ZAVEDNEM DELU PSIHE

V zavednem delu naše duše se nahaja ego, ki je podobno kot sebstvo hkrati jedro in celota vseh psihičnih procesov, vendar le v njenem zavednem delu. Ohranja našo osebno identiteto, naš razvoj, spomin, preverja realnost in na nek način odgovarja svojemu nadrejenemu – sebstvu. Ego s pomočjo čutov zaznava svet okrog sebe in razbira sporočila, ki mu jih pošilja sebstvo preko simbolov iz sanj. Ego povezuje tudi naše odnose z zunanjim svetom… Ego deluje na način, da sprejema tiste dele duše, ki so skladne z njegovo zavestjo. Dele, ki mu ne ustrezajo, pa potlači. Potlačene dele lahko z raziskovanjem najdemo v svoji individualni podzavesti. Tu na primer najdemo svojo senco. Senca obsega vse tiste naše lastnosti, ki jih sami ne moremo sprejeti, jih ne vidimo, opazijo pa jih vsi okrog nas. Tu so tudi spoznanja našega nezavednega, ki so tik pred tem, da jih ozavestimo. Vendar pa globlje ko se pomikamo v podzavest, bližje smo vsebinam, ki še nikoli niso in tudi nikoli ne bodo postale zavestne…

KOMPLEKSI SO SESTAVNI DELI DUŠE

Kompleksi po Jungovem prepričanju niso nič slabega, pač pa so sestavni del duše in se med seboj privlačijo glede na čustveno obarvanost, ki izhaja iz naše izkušnje s tem arhetipom. Na primer, arhetip velike matere ima med ljudmi najbogatejši razpon izkustev, a vsak od nas ima na ta arhetip pritrjene svoje izkušnje… Kompleksi in vsa nasprotja v naši duši so tisti, ki omogočajo, da psihična energija (v Freudovem jeziku bi to poimenovali libido) kroži oz. prehaja od enega pola duše do drugega med nezavednim in zavednim delom duše in se na neki točki lahko tudi uravnovesi…

NAČINI URESNIČEVANJA NAŠEGA POSLANSTVA

Glavna naloga sebstva kot našega bistva je, da postopoma uresniči poslanstvo naše duše, kar je Jung imenoval individuacija. Podrobneje bi jo opredelili kot gibanje v smeri postopnega opuščanja slepega sledenja kolektivnim normam preko integracije zavestnih in nezavednih vsebin osebnosti, s čimer postajamo tisto, kar v resnici smo, oziroma tisto, kar nam je bilo namenjeno, da postanemo…

Avtorica članka: Urška Ajdišek, pripravil: Domen Rajh

Celoten članek si lahko preberete v decembrski številki revije Anima. Svoj lasten izvod revije si lahko naročite v spletni knjigarni založbe Hermes IPAL.